Kako ločitev vpliva na otrokove šolske rezultate?
Raziskave v povprečju kažejo, da imajo otroci ločenih staršev nekoliko večjo verjetnost nižjih ocen, težav s koncentracijo ali celo predčasnega opuščanja šolanja. Velikokrat se po ločitvi zgodi, da se čas, ki ga otroci namenjajo izobraževalnim aktivnostim (branje, domače naloge in priprava na šolo) pogosto zmanjša, medtem ko se poveča čas, ki ga preživijo v neorganiziranih dejavnostih (gledanje televizije, igranje videoiger ali uporaba pametnih telefonov).
Negativni učinki so običajno izrazitejši pri mlajših otrocih in pri fantih, pri katerih se hitreje zmanjša motivacija in samostojno ohranjanje navad.
Zakaj se to dogaja?
- Finančne spremembe: Po ločitvi se pogosto zmanjša družinski dohodek, kar lahko pomeni manj sredstev za učne pripomočke, krožke in dodatne dejavnosti.
- Manjša podpora pri učenju: Povečana obremenitev starša po ločitvi, ko mora številne obveznosti opravljati sam, lahko vodi v manj časa za spremljanje domačih šolskih obveznosti.
- Razlike v podpori med staršema, v primeru, da imata starša različni vzgoji: Če je eden od staršev zelo pozoren na šolske obveznosti, drugi pa manj, otrok hitro zazna razlike. V takih primerih je ključno, da se starša dogovorita vsaj o minimalnih skupnih pravilih in pričakovanjih, da otrok dobi jasen okvir.
- Socialne veščine in sodelovanje: Spremembe v družinskem okolju (sploh ob selitvi v drug kraj) lahko vplivajo tudi na otrokovo sodelovanje pri skupinskem delu pri šolskih projektih.
- Čustveni stres: Otrokovi občutki negotovosti zmanjšajo koncentracijo, kar je še posebej opazno pri branju in razumevanju besedil. Zatekajo se k zaslonskim aktivnostim, ki ponujajo takojšnjo, nizkonaporno nagrado.
Pomembno je poudariti, da visoka stopnja konflikta med staršema otroku škoduje bolj kot sama ločitev. Otroci, ki odraščajo v okolju stalnih sporov, tudi če starša ostaneta skupaj, pogosto dosegajo slabše šolske rezultate kot otroci po mirni, spoštljivi ločitvi.
Zakaj so stabilni urniki menjav tako pomembni?
Ni enega, najboljšega urnika za vse družine, raziskave pa kažejo, da to deluje najbolje:
- predvidljivost menjave (vedno enak dan v tednu),
- niso preveč pogoste (menjava se ne zgodi več kot 1-2 krat na teden),
- se izogibajo menjavam sredi šolskega procesa (ne na dan pisnega preizkusa ali ustnega ocenjevanja, temveč po zaključku šolskega tedna) ali pred pomembnimi dogodki (ne pred šolskim nastopom),
- zagotavljajo dovolj časa za prilagoditev otroka na "novi" dom.
Otroci v skupnem skrbništvu (približno enak čas pri obeh starših) v povprečju dosegajo boljše rezultate (višji šolski uspeh, manj vedenjskih težav in boljše čustveno prilagajanje) kot otroci v enostarševskih družinah, pod pogojem nizke stopnje konflikta med staršema, urejenega urnika in drugih pomembnih dejavnikov.
Rutine kot otrokova ključna zaščita
Dosledne otrokove rutine pomembno prispevajo k otrokovi šolski pripravljenosti in socialno-čustvenemu razvoju. To je še posebej pomembno v kontekstu ločenih družin, kjer ločitev zahteva namerno usklajevanje, saj rutine ne potekajo več avtomatično. Ključno ni le, da se starša dogovorita o rutinah, ampak da jih oba dosledno izvajata.
Strokovnjaki staršem svetujejo, da:
1. Rutine jasno določijo in jih tudi zapišejo. Dogovori naj bodo konkretni in časovno opredeljeni, na primer:
- kdaj in koliko časa je namenjenega učenju in domačim nalogam,
- urnik spanja in prehrane,
- pravila glede zaslonov in prostega časa,
- določen čas za stike z drugim staršem ali prijatelji.
2. Imata oba starša dostop do šolskih informacij, kot so e-redovalnice, obvestila učiteljev ali spletne učilnice, da je otrok vedno ustrezno podprt.
3. Konsistentna čustvena podpora pri obeh starših:
Otroci, ki doživljajo ločitev, lahko dvomijo v svoje sposobnosti. Starši naj redno pohvalijo trud, ne le rezultate.
4. Ohranita usklajen pristop tudi, ko otrok prevzema več odgovornosti:
Tudi pri starejših otrocih, ki postopoma prevzemajo več odgovornosti, je pomembno, da starša ostaneta skupno usklajena glede pričakovanj in podpore v rutinskih elementih vsakdana.
Kaj storiti, če se dogovori ne spoštujejo?
Nespoštovanje dogovorov predstavlja enega pogostejših izzivov po ločitvi, saj so starši pogosto soočeni z visokim konfliktom, čustveno izčrpanostjo ali finančnimi pritiski, kar otežuje sodelovanje. Položaj je lahko posebej naporen za starša, ki v šolsko delo otroka vlaga veliko časa, strukture in čustvene energije, medtem ko drugi starš dogovorjenih pristopov ne upošteva, kar vodi v občutek nemoči in zmanjšane učinkovitosti vloženega truda.
V takšnih primerih je smiselno poiskati pomoč družinskega svetovalca ali mediatorja, saj to zmanjša izpostavljenost otroka sporom in pomaga ohraniti osnovno stabilnost v njegovem vsakdanu.
Ko otrok pri učenju potrebuje več podpore
Če je otrok izrazito nesamostojen, ima učne težave ali potrebuje stalno strukturo, je nedoslednost med staršema še posebej obremenjujoča. Takrat je koristno:
1. Jasno razdeliti odgovornosti med staršema:
Eden lahko prevzame večjo vlogo pri spremljanju domačih nalog in stiku s šolo, drugi pa zagotavlja miren prostor za učenje, spoštovanje učnega časa in osnovni nadzor.
Na primer: “Če otrok ne dokonča domačih nalog, starš A poskrbi za skupno pregledovanje, starš B zagotovi miren prostor brez motilcev in osnovni nadzor.”
2. Spodbujati otrokovo samostojnost:
Otroka postopoma učimo, kako si razporediti obveznosti, se učiti samostojno in uporabljati različne učne strategije.
3. Po potrebi vključiti šolo ali strokovnjake:
Svetovalna služba, razrednik ali psiholog lahko pomagajo oblikovati realen in otroku prilagojen učni načrt, kadar sodelovanje med staršema ne steče.
Viri
- Arkes, J. (2015). The temporal effects of divorces and separations on children’s academic achievement and problem behavior. Journal of Divorce & Remarriage, 56(1), 25–42. https://doi.org/10.1080/10502556.2014.972204
- Bauserman, R. (2002). Child adjustment in joint-custody versus sole-custody arrangements: A meta-analytic review. Journal of Family Psychology, 16(1), 91–102. https://doi.org/10.1037/0893-3200.16.1.91
- Bernardi, F., & Boertien, D. (2019). Why does parental divorce lower children’s educational attainment? A causal mediation analysis. Sociological Science, 6, 264–292. https://doi.org/10.15195/v6.a11
- Fabricius, W. V., & Suh, G. W. (2017). Should infants and toddlers have frequent overnight parenting time with fathers? The policy debate and new data. Psychology, Public Policy, and Law, 23(1), 68–84. https://doi.org/10.1037/law0000108
- Gracia, P., Garcia-Roman, J., Sobotka, T., & Matysiak, A. (2022). The gendered effects of divorce on mothers’ and fathers’ time with children and children’s developmental activities: A longitudinal study using parental responses to survey questions on the gender division of labor and parents’ or children’s time-diary data from Australia. European Journal of Population, 38(5), 1367–1400.https://doi.org/10.1007/s10680-022-09643-2
- Kelly, J. B., & Lamb, M. E. (2000). Using child development research to make appropriate custody and access decisions for young children. Family Court Review, 38(3), 297–311. https://doi.org/10.1111/j.174-1617.2000.tb00577.x
- Nielsen, L. (2017). Re-examining the research on parental conflict, coparenting, and custody arrangements. Psychology, Public Policy, and Law, 23(2), 211–231. https://doi.org/10.1037/law0000109
- Pruett, M. K., & DiFonzo, J. H. (2014). Closing the gap: Research, policy, practice, and shared parenting. Family Court Review, 52(2), 152–174. https://doi.org/10.1111/fcre.12078
- Wang, M. T., & Benner, A. D. (2022). Consistent routines matter: Child routines mediated the association between interparental functioning and school readiness, Early Childhood Research Quarterly, 61, 145–157.
